- Nevihta prinese več hkratnih sprememb: padec barometra, povečana vlažnost in sprememba temperature, v sezoni tudi pelod.
- Najbolj preučeni sprožilec vremenskih glavobolov je padec pritiska; za nekatere so pomembni manjši padci okoli 6 do 10 hPa.
- Zraku polne votline v glavi in ušesih se morajo izenačiti z okolnim tlakom, to lahko povzroči občutek polnosti ali bolečine.
- Visoka vlažnost pred nevihto preprečuje izhlapevanje znoja, kar oteži hlajenje telesa in poveča srčno obremenitev.
- Nevihtna astma je dokumentiran pojav, ko nevihta razbije pelod na drobne delce, ki se globoko vdihnejo.
Mnogi ljudje to začutijo dolgo preden pade prva kaplja: teža za očmi, tupi glavobol, boleti kolena, zbita nizka energija ali nenavadna utrujenost. Nebo potem potemni, pade dež in za nekatere neprijetnosti pojemajo. Ta vzorec ni izmišljotina. Ure pred dežjem ali nevihto so obdobje hitrih sprememb v atmosferi in naše telo je presenetljivo sposobno zaznati te spremembe, tudi ko ne gledamo aktivno v nebo.
Ta članek razloži preprosto, kaj se dogaja v zraku pred nevihto in zakaj to lahko vpliva na občutljive ljudi. Ni to seznam bolezni ali navodilo, temveč miren pregled znanega znanstvenega stanja, da boste lažje razumeli lastno izkušnjo.
Kaj se v zraku spreminja pred nevihto
Nevihta ni en sam dogodek, temveč vrh večje spremembe v atmosferi, ki se ponavadi razvija ure. Hkrati se spreminja več fizikalnih parametrov in vsak od njih lahko vpliva na človeka. Barometrični tlak običajno pada, vlažnost narašča, temperatura se lahko hitro spremeni in veter ter električno polje se okrepita. Ti vplivi se seštejejo v paket sprememb in pogosto delujejo skupaj.
Barometarski tlak in prednevihčni glavobol
Padec tlaka je najbolj preučevan dejavnik v povezavi z glavoboli in migreno. Povezava je resnična za mnoge ljudi, vendar je močno individualna in ne povsem pojasnjena. Raziskave kažejo, da so za nekatere pomembni relativno majhni padci okoli 6 do 10 hPa pod standardno vrednostjo. Fizikalno je smiselno: votline, napolnjene z zrakom, kot so sinusi in srednje uho, se morajo izenačiti z okoliškim tlakom. Če so izhodi nekoliko zamašeni, se pojavi občutek polnosti ali bolečina, kar lahko sproži ali prispeva k glavobolu.
Vlažnost, vročina in dihanje
Visoka vlažnost pred nevihto zmanjšuje izhlapevanje znoja, zato telo slabše hladi sebe in občutimo večjo utrujenost. Za srce in cirkulacijo so vroči in vlažni pogoji dodatna obremenitev. Obstaja tudi dobro dokumentiran pojav nevihtne astme, kjer v času pelodne sezone močni vzgoni in vlažnost povzročijo razpad pelodnih zrn v drobne delce, ki se lahko globoko vdihnejo in povzročijo nenadne težave z dihanjem.
Kaj to pomeni za vas
Če pred nevihto občutite slabše počutje, to verjetno ni samo v vaši glavi. Opazovanje lastnih vzorcev ob vremenskih spremembah vam lahko pomaga prepoznati osebne sprožilce. Če so simptomi močni ali dolgotrajni, se posvetujte z zdravnikom. Razumevanje, kaj se dogaja v zraku, lahko naredi vaše reakcije manj skrivnostne in bolj obvladljive.
Viri
NOAA, WHO in več strokovnih člankov na PubMedu so osnova za povzetek znanih ugotovitev o tlaku, vlažnosti, pelodu in zdravju.
Pripravljeno na podlagi aktualnih podatkov NOAA SWPC in GFZ Potsdam ter pregledano v ekipi MeteoStorms.
Viri podatkov:NOAA SWPC, GFZ Potsdam
