- Izbruh koronalne mase je velik oblak plazme in magnetnega polja, ki nosi milijarde ton materiala.
- To ni isto kot sončni blisk, ker je blisk sevanje, izbruh pa snov, ki prispe v urah do dneh.
- Geomagnetne nevihte povzročijo CMEs le, če so usmerjeni proti Zemlji in imajo ugodno magnetno usmeritev.
- Znanstveniki jih spremljajo s koronografi in vesoljskimi plovili ter ocenjujejo moč neviht po NOAA lestvici G1 do G5.
- CMEs sledijo približno 11-letnemu sončnemu ciklu, vendar večina ne pride do Zemlje.
Če spremljate napovedi vesoljskega vremena, ste verjetno že naleteli na izraz izbruh koronalne mase. Gre za preprost pojav: Sonce izstreli velik oblak vroče, nabite plazme s pripetim močnim magnetnim poljem. Ko je ta oblak usmerjen proti Zemlji, je to najpogostejši vzrok geomagnetnih neviht, ki zanimajo tako strokovnjake kot občutljive posameznike.
Kaj je izbruh koronalne mase
Sonce ni mirna trdna krogla, temveč vrelec izjemno vroče, električno nabite snovi, imenovane plazma. Ko plin postane dovolj vroč, atomi razpadejo na nabite delce in snov močno reagira na magnetna polja. Sončevo okolje obdaja zapleteno, spreminjajoče se magnetno polje, ki plazmo običajno drži pri miru. Izbruh nastane, ko se ta magnetni oprijem nenadoma sprosti. V enem dogodku lahko izstopi milijarde ton materiala, skupaj z močnim magnetnim poljem.
Kako nastane izbruh
Gonilo so napete magnetne strukture v aktivnih predelih Sonca, pogosto tam kjer so sončne pege. Magnetne linije se lahko močno zvijejo in zadržujejo hladnejšo plazmo v oblikah, ki jih imenujemo filamenti ali prominence. Ko napetost preraste mejo, se magnetno polje preoblikuje in izrine ujeto plazmo v medplanetarni prostor. Ključna intuicija je ta, da je izbruh sproščena shranjena magnetna energija, ki potegne za seboj oblak sončne snovi.
Razlika med izbruhi in sončnimi bliski
Sončni blisk je močan izbruh svetlobe in sevanja, ki potuje s hitrostjo svetlobe, zato Zemljo doseže v približno 8 minutah. Izbruh koronalne mase je snov, oblak plazme z magnetnim poljem, ki se giblje mnogo počasneje in potrebuje od približno 14 do 18 ur do več dni, da prispe do Zemlje. Bliski so torej energija in svetloba, CMEs pa so premikajoča se snov.
Hitrost, spremljanje in posledice
Hitrost CMEjev je zelo različna, od okoli 100 km/s do več kot 3000 km/s. Znanstveniki jih opazujejo s koronografi, instrumenti ki ustvarijo umetno mrakobno sliko Sonca, ter z vesoljskimi opazovalnicami z različnih kotov. Poseben znak, da je oblak usmerjen k nam, je pojav polnega »halo« v koronografskih posnetkih. Najpomembnejši dejavnik za geomagnetno vplivnost je smer magnetnega polja v oblaku, ker le nasprotnje usmerjeni polji učinkovito vdirajo v Zemljino magnetosfero. Ko se pogoji ujemajo, so posledice vidne kot polarne svetlobe, geomagnetne stopnje po NOAA G1 do G5 in včasih motnje v komunikacijah, satelitih in elektroenergetskih omrežjih.
Pogostost in praktični pomen
Izbruhi so običajen del Sončevega vedenja in sledijo približno 11-letnemu ciklu aktivnosti. Večina se ne obrne neposredno proti Zemlji, zato nas ne doseže. Če spremljate vesoljsko vreme, vedite to: izstreljen izbruh še ne pomeni nevihto na Zemlji, napoved ima običajno nekajurni do dnevni premik časa, in ocene postanejo zanesljivejše šele, ko oblak že skoraj prispe.
Kratek povzetek
Izbruh koronalne mase je velik oblak sončne plazme in magnetnega polja, ki lahko nosi milijarde ton materiala. Potuje počasneje od svetlobe in je glavni povzročitelj geomagnetnih neviht, če prileti v ugodni magnetni orientaciji. Znanstveniki jih spremljajo, merijo in napovedujejo, čeprav so napovedi občasno negotove.
Viri
- NOAA Space Weather Prediction Center: https://www.swpc.noaa.gov/news/coronal-mass-ejections-cme-space-weather-phenomena
- NASA Science: https://science.nasa.gov/sun/solar-storms-and-flares/
